Zakaj sem izstopil iz Domovinske lige?

Do zdaj v življenju nisem bil aktivno v stranki niti v politiki. Res je, da sem v življenju bil ves čas aktiven v političnem prostoru, saj sem kot kipar, kulturnik in nekdo, ki je delal na Metelkovi od njenih začetkov, praktično ves čas zadeval ob politiko in politične odločitve oblasti. In tudi je res, da sem bil med ustanovitelji stranke Civilna iniciativa (Edo Ravnikar, tvorec  izraza »udbomafija«), a se dlje od tega nisem vtikal v politične boje in dejanja.
Pred dobrega pol leta sem se navdušil nad potezo Bernarda Brščiča, Lucije Ušaj in nekaterih somišljenikov, da bi ustanovili stranko. Res je, da v ideološkem in metapolitičnem smislu ne bi šel v stranko, če ne bi bilo Bernarda. Šlo je namreč za človeka, ki sem mu (bil in deloma še) pripravljen zaupat, saj sem 10 ali več let spremljal njegovo intelektualno- javno in politično delo. In na podlagi tega dela sem bil prepričan, da gre za človeka z integriteto in še danes mislim, da znotraj intelektualnega dela in njegove ideološke drže ni praktično nobene večje »razpoke«. Toda po tem, ko se je stranka DOM ustanovila, se je izkazalo, da so zadeve šle v smer nove preslepitve domoljubnih ljudi in patriotov. Toda ta preslepitev je zaradi situacije, v kateri smo Slovenci, v bistvu še bolj problematična od tega, kar je do danes počel tudi SDS.
Namreč: če je SDS deloval v smeri, da je nas, desne volilce, ohranjal v permanentni status quo poziciji, je tako zapeljan projekt DOM za vsaj 5 ali več let zaprl vsako možnost odprtja novih smeri in projektov v smeri nacionalnega prebujanja. Namreč tisti del Slovencev, ki je spregledal to noro situacijo in je bil pripravljen dejansko aktivno vstopat ter se borit za Slovenijo in slovenstvo, se po tem »nategu« ne bo mogel več odločiti za nič in nikogar. Kajti s tem, da jih je zapeljal še DOM, bodo izgubili vsako upanje, da se bo v Sloveniji še kaj premaknilo.

Torej se bo povečal delež ljudi, ki bodo šli iz Slovenije, zmanjšal se bo delež udeleženih na volitvah in zmanjšal delež domoljubnih poslancev ter njihov, že tako majhen vpliv v javnem prostoru. In to lahko pomeni dejansko konec boja za obstanek slovenskega roda.
Za naš narod, Slovence, ki jih je le nekaj več kot milijon, je tak politični manever lahko usoden. Gre namreč za vedno bolj jasno permanentno uničenje naroda, ki ga s svojim brezumnim (ali pač tudi namernim?) delovanjem povzročajo stranke celo iz desne strani političnega registra idej, saj brez razmisleka uvažajo tujce, se pridružujejo sporazumom globalističnih sil (Marakeš), ne zavarujejo meja pred nezakonitimi prehodi, hkrati pa legalno naseljujejo ljudi iz republik nekdanje skupne države. In DOM je bil praktično edina politična sila, ki je na celi črti te reči zavračala. Teoretično je morda tudi danes tako, a v praksi predsednik stoji za ljudmi, ki so naredili res velik kup napak in čudaških potez, s čimer se postavlja sam v pozicijo, ki jo jaz ne morem sprejeti kot normalno in dovolj smiselno, da bi ostal v stranki in tudi aktivno sodeloval v takem projektu.

Ko torej pišem tole, gledam iz tega zornega kota. Iz vidika, v katerem so napake za tak mali (in z žalostjo v srcu moram reči, naiven) narod lahko popolnoma usodne. Iz vidika, v katerem vidim intelektualne elite kot neke vrste izdajalske voditelje naroda, ki napotujejo svoj narod v prepad.

Kot intelektualec in nekdo, ki je promoviral stranko Domovinska liga v zadnjih mesecih, se čutim dolžnega vsem tistim, ki ste zaradi mojega aktivizma postali kakorkoli povezani s stranko DOM in ste morda v tem trenutku prav tako razočarani nad njo, v opravičilo napisati razloge, zakaj sem izstopil iz stranke.

Na eni strani gre za kup stvari, ki se tičejo odnosa do ljudi, ki so stranko podprli. Potem nadalje gre za stvari, ki se tičejo same konkretne organizacije stranke in tega, da v tej organizaciji prihaja do zastojev in neskladnosti. Tretji sklop pa je nepopravljiva škoda, ki nastane z izgubo zaupanja zaradi teh napak in nekomunikacije...  

Najprej naj izpostavim najbolj pereče stvari, ki so me navedle na to, da sem tako odstopno izjavo kot tudi te razloge napisal že kakšen mesec nazaj (torej julija 2019), a sem jo poslal stranki in organom stranke včeraj, 24.8.2019.

1.     Glavni tajnik stranke v dobrih petih meseceh (od kongresa 6. aprila do 20. avgusta) ni NOBENEMU članu stranke poslal niti potrdilo niti maila, da so plačali članarino in da so naši člani in torej nimamo de facto nobenega člana. (Gre za zastonj stvar, nobenega razloga ni za aroganten odnos do ljudi, ki so nam dali denar in nas podprli na volitvah).

2.     Ko sem prosil pred kakšnih dobrim mesecem, da bi generalni sekretar stranke povezal ljudi iz nadzornega odbora (ker NO še ni bil vzpostavljen), sem z njegove strani dobil v odgovor le ime člana. Še enkrat sem ga lepo prosil, če pošlje kontakt tega človeka drugima dvema članoma NO, a ga ni poslal. Potem sem prošnjo dal v skupino, ki smo jo imeli za skupne pogovore in smo se en teden prerekali o tem ali je ta kontakt človeka iz nadzornega odbora na nekem mailu, ki nam bi ga naj generalni sekretar poslal nekje sredi maja! Torej: namesto, da bi le poslal trem ljudem iz nadzornega odbora v 10 sekundah- toliko bi mu vzelo časa ta kontakt, se je kregal z mano in drugimi en teden. Tega  kontakta NI POSLAL nobenemu članu nadzornega odbora nikoli. Meni ga je po tem tednu prerekanja, da sem potem šele jaz poslal naprej ta kontakt članom nadzornega odbora. Tak odnos se meni zdi ne samo pokroviteljski in popolnoma neodrasel ter hkrati do skrajnosti aroganten, temveč sem takoj posumil, da gre za diverzijo in strah pred tem, da bi se ugotovile kakšne nepravilnosti v financiranju. Seveda, upal sem, da teh ni, ampak očitno sum ni bil samo pri meni...

3.     Eden od ustanoviteljev stranke, ki je v času ustanavljanja stranke delal v SDS kot oblikovalec in nekakšen vzdrževalec spletnih strani (tako sem vsaj jaz sklepal iz pogovorov na nekaj sestankih pred kongresom) je na prvem sestanku izvršnega odbora, ki se je odvil tik pred kampanjo za evropske volitve, pred vsemi obljubil, da bo šel ob začetku kampanje ven iz SDS. Tega ni storil in je ves čas kampanje delal zanje in za DOM, hkrati pa je mnogo stvari za našo stranko precej zamujalo.  (Med drugim spletna stran, ki je za našo kampanjo imela ključen pomen, saj smo že takrat vedeli, da ne bomo imeli nobenega dostopa do medijev in smo vedeli, da bo večina naše kampanje morala biti na spletu. Naša spletna stran nima praktično nobene SEO (optimizacije za iskanje na brskalnikih), spletna stran SDS pa dela na SEO konsistentno. To dela praktično ista ekipa ljudi. No, ne bom govoril o detajlih pri oblikovanju, ker so se pojavljali isti oblikovni detajli pri določenih plakatih za SDS in za DOM, na kar sem, prepozno, ker pred tiskom ali objavami nisem videl ničesar, opozoril tudi  tega oblikovalca osebno).

4.     V stranki je GLAVNI administrator vsega, kar imamo na spletu ta isti zaposleni pri SDS, ki NI ČLAN STRANKE niti ni v njenih odborih. Celo danes, ko se je njegovo ime že pojavilo v medijih, ni izstopil iz SDS in ga tudi SDS ni izključila ali mu prekinila pogodbe.
Ta pozicija je tako nora, da res moraš biti zelo naiven, če verjameš, da JJ ne ve, kaj se dogaja. (JJ je imel v življenju opravka s preveč pravimi agenti in si niti pod razno ne bi dovolil, da bi ga lahko peljal scat en mladiček, ki ga je JJ še tik pred volilno kampanjo poslal za nagrado na Mavricius).

5.     Ta isti oblikovalec je takorekoč lastnoročno naredil plakate, ki jih ni videl praktično nihče razen njega , najbrž predsednika DOMa in našega generalnega sekretarja. Za primerjavo: ko jaz delam neko najbolj preprosto oblikovno naročilo, se pri tem že na nivoju konceptov posvetujem vsaj z razširjeno družino- pri malo večjih projektih vedno naročniki sedijo v razširjenih sestavah vodstev, da predebatiramo koncepte in kasneje detajle.
Pri tej kampanji smo člani Izvršnega odbora videli plakate, ko so že viseli. (Če jih nismo spregledali.)

6.     Celotna kampanja je bila brez vsakega načrta! Ni bilo jasno praktično niti to, kdo bo vodil kampanjo, niti kdo bo skrbel za posamezne segmente kampanje, niti ni bila narejena predhodna vsebinska analiza kampanje, analiza tipičnega volilca DOMa, ni bilo nobenega (vsaj ohlapnega) koncepta- načrta kampanje, noben od kandidatov ni imel določene pomočnike (pomočniki smo se menjali kakor je kdo imel pač čas in voljo, čeprav bi lahko vsaj malo naprej določili zadeve in jih na kratkih sestankih tudi usklajevali). Skratka: v projektnem smislu je bila kampanja prepuščena kupu naključij.
Ta zadeva je sicer morda lahko opravičljiva, saj se je stranka komaj zagnala. Toda ravno zato bi morali vpeti v delo (ne samo obešanje plakatov)  tudi ljudi, ki so izkazali svoje strokovno znanje in bili pripravljeni delati zastonj.

7.     Zaradi mnogih neusklajenosti sva en član nadzornega odbora in jaz prosila za kratek sestanek generalnega sekretarja nekje na polovici kampanje. Prosila sva ga, da skliče vsaj kakšne sestanke, na katerih bi se dogovorili kaj bo kdo delal in bolj jasno postavili posamezne cilje, a je najino prošnjo gladko ignoriral. Sam sem na 1. Izvršnem odboru res nekajkrat prosil, da se vsaj kandidati naj dobivajo večkrat in se med sabo uskladijo za nastope, vsebine in tudi kraje ter medije. Teh sestankov, kolikor sem zvedel, ni bilo.

8.     Če bi prišlo vsaj do nekaterih sestankov, denar ne bi bil sploh predmet debate, saj bi bi v izvršnem odboru vsaj približno potrjevali odločitve in vedeli, kam gre denar. Tako pa je prišlo do nezaupanja in do sumničenj, ki so bila (hvalabogu) neupravičena, so pa ta sumničenja eskalirala po volitvah in se je kup reči prebilo v javni prostor in medije, kar je dokončno omajalo vsaj načelno povezanost med člani DOMa.

9.     Nadzorni odbor, ki se je sestal in bojda določil predsednika NO, je v bistvu nepopoln, saj bi po statutu stranke morali imeti 4 člane v tem odboru, imamo pa jih 3. Prav tako ni zapisnika tega sestanka (na 2. Sestanku IO je zapisnik naredil član Nadzornega odbora namesto predsednika Nadzornega odbora. Ta je pred sestankom IO dal pooblastilo temu članu, da namesto njega gre na sestanek Izvršnega odbora.

10. Še danes stranka nima nobene vizije glede tega, kako bo razširila svoje članstvo, kakšno strategijo bi naj ubirali pri tem, ko bi morali ustanovit odbore po terenu, kako bomo urejali zadeve v bodoče.
Za naslednji kongres smo zvedeli preko twitterja oziroma preko članka v Reporterju.

11. Pred kakšnim mesecem smo se sestali z že omenjenim oblikovalcem, zaposlenim v SDS; nekateri člani smo zahtevali, da se da administratorske pravice podeli tudi članu nadzornega odbora in človeku, ki ima precejšnje izkušnje in znanje glede upravljanja spletnih promocijskih dejavnosti. Te pravice je sicer dobil, a le zelo omejene. Na vprašanje, kako to, da nima administratorskih pravic, smo dobili odgovor, da se bo ta isti oblikovalec, ki ni član stranke odločil, kako bo.

12. Na dan volitev, ko smo po razglasitvi bili precej razočarani pred Cankarjevim domom, je generalni sekretar rekel, da je treba stranko »samo zapret«. Predsednik se je strinjal, bil je vidno razočaran. Nekateri smo ga prepričevali, da je rezultat še kar dober in da moramo delati naprej. In tudi, ko je rekel, da je pripravljen odstopiti, smo ga prepričevali, da ne.
Po volitvah so bile dejavnosti zmanjšane na minimum, kar je dokaj normalno po takem intenzivnem boju za volilce. A vendarle mislim, da bi moralo biti to obdobje tisto, v katerem bi se vsaj vsebinsko morali pripraviti na jesen in na zelo verjetne predčasne volitve.
Najmanj, kar bi morali narediti že takrat, takoj po volitvah, bi bilo:
a . narediti analizo- zelo podrobno in zelo jasno opredeliti tako napake kot dobre stvari v kampanji. Jaz sem to zase naredil, prinesel napisano na neformalni sestanek po volitvah, a tega nismo predebatirali.
b. Razrešiti del oblikovalca iz SDS (razen v primeru, če bi dal odpoved v SDS in se posvetil le delu v DOMu). Prav tako premisliti o tem, kakšno vlogo igra v vseh teh zamudah in malih subverzijah generalni sekretar.

13. Pod točko trinajst naj se ogradim še od stvari, ki so prišle v javnost preko Reporterja in Domovine, kajti četudi je novinar I. Kršinar poklical tudi mene, nisem dal nobene bistvene informacije (kar sem dejansko povedal, je pisalo in za tem tudi stojim).
Je pa tudi čisto res, da sem osebno v zadnjem mesecu večkrat pozval predsednika in generalnega sekretarja, da bi se o teh stvareh dogovorili in naredili nek pamentni načrt, kako se izognit večjim konfliktom. Ker do tega nikakor ni prišlo, je ta eksplozija medijskih obračunavanj dejansko le posledica teh nekonsistentnosti, skrivalnic, nezmožnosti za dogovarjanje.

Zaključujem s popolnoma osebno oceno, da niti Bernard Brščič niti Lucija Ušaj ne bi smela biti v samem vodstvu stranke, saj je njun odnos nekako tak, da imata inverzno slepo pego in govorita skoraj eden mimo drugega, če morata uskladit kakšen nesporazum. Se pa sam nagibam k temu, da bi Bernard Brščič moral ostati ideolog stranke in skrbeti za metapolitično ozadje, ki ga tudi sam še vedno sprejemam praktično skoraj v celoti. Lucija Šikovec Ušaj pa bi vsekakor lahko imela izjemno pomembno vlogo v delu, ki se nanaša na strankino delo v pravnem smislu, kajti bistven del nekega strankarskega delovanja je pravzaprav namenjen zakonodajnim postopkom v parlamentu. Torej v tem, da se metapolitični in filozofski jezik prevede v konkretizacijo pravnega jezika in zakonodajo.

Vse tiste, ki to prebirate prosim, da se zavedate, da sam nimam vpogleda v celoto, prav tako nisem napisal vseh detajlov, ki sem jih doživljal v tem obdobju in gre torej za nek oseben, partikularen pogled na proces.
Zato vem, da bodo nekateri lahko gledali name in mojo vlogo interpretirali kot slabo ali kot dobro, v vsakem primeru pa se zavedam, da je to stvar osebne izbire in premisleka.

Še enkrat: zelo mi je žal, da je prišlo do tega, ker se za Slovence bližajo zelo temni časi. Nimamo nobene formalne inštitucije, ki bi urejevala zaklon pred tem, kar se nam pripravlja preko zunanjega izvajanja Kalergijevega plana kot tudi ne pred tem, kar se nam pripravlja znotraj, po logiki Hamiltonovega zakona.
Čakamo in ne zmoremo minimalnega skupnega imenovalca, ki ga na drugi strani zmorejo celo tisti, ki so se pred kratkim borili drug proti drugemu in se med sabo klali- tako po sosednjih republikah Juge kot tudi oni, ki prihajajo iz Afganistana, Sirije, Pakistana, Irana, Iraka, Egipta, Libije, Eritreje in drugih držav Azije in Afrike.

V Ljubljani, 25. 8. 2019